Zadnja leto¹nja ¹tevilka ameri¹ke revije UltraCycling ima precej zanimivo naslovnico:
Mega, ne?
Kaj pa notri? Poleg opisa, kako je Tweety Bird ½odpihnil½ konkurenco, je tu odkrita ¹e ena skrivnost – na kak¹en naèin Marko raztura? Z malo pomoèjo kladiva (Hammer)…
Potek dirke in fotogalerija, Avtor: Marko, Datum: 23/10/04
Porocilo z dirke Furnace Creek 508, ki se je zame koncala triumfalno in veliko fotografij lahko najdete na tej strani:
Za porocilo in fotke se zahvaljujem clanu ekipe JOE GROSS-u. Thanks Joe!
MOja (slovenska in kolesarjeva) verzija porocila:
Mojo spremljevalno ekipo so sestavljali »lokalni fantje« Jack Bochsler, Joe Gross and Tim Greenland. Petek v Santa Clariti pri LA-ju je bil prekratek za vse kar smo morali opraviti pred startom. Priprava spremljevalnega avta (tudi s slikami Tweety Birda, ki jih je skupaj z idejo za moj »totem« prispevala hèerka Ana), kolesa, rezervnega kolesa, nabava hrane in pijaèe za naslednjih 30-35 ur, ki jih bomo skupaj pre¾iveli v pu¹èavi, prijava pri direktorju dirke Chrisu Kostmanu, uradni pregled kolesa in spremljevalnega vozila, potem pa uradna veèerja in sestanek pred dirko. G. Kostman je bil zelo zadovoljen, da se kot prvi Slovenec udele¾ujem dirke in me je prosil naj prenesem pozdrave Du¹anu Mravljetu, ki je bil prvi Slovenec na »njegovem« Badwater Ultra Maratonu.
Ultra kolesarstvo je v ZDA vse bolj priljubljeno in Furnace Creek 508 je kot najpresti¾nej¹a 500 miljska dirka dokaz za to. Kar 45 solo tekmovalcev, skupaj v vseh kategorijah pa kar 120 tekmovalcev, med njimi trije zmagovalci prej¹njih izvedb dirke in ogromno ljudi z RAAM izku¹njami (bodisi kot tekmovalci, bodisi kot èlani spremljevalnih ekip).
Dirka
Vstal sem ob 5.30h in fantje iz ekipe so bili ¾e pokonci inso pripravljali vse potrebno za dirko. Hiter zajtrk, oblaèenje, klic domov in ¾e je bila ura 6.30, ko smo se morali pojaviti na startu. Vreme je bilo, glede na vroèino, ki smo jo prièakovali pozneje v pu¹èavi, precej mrzlo in megleno. Z nekaterimi tekmovalci smo se pozdravili in si za¾eleli sreèo, moje misli pa so bile vse kje drugje. V West Virginii lani, ko sem bil prisiljen odstopiti z RAAM-a, na ¹est meseèni terapiji, operaciji na pljuèih in z neskonèno ¾eljo, da bi se fizièno vrnil na stanje, ko sem se bil z najbolj¹imi svetovnimi ultra kolesarji pripravljen spopasti za zmago na RAAM-u. To je bilo to, Furnace Creek 508 ali moj D-Day, ki bo pokazal ali sem ¹e sposoben dirkati na najvi¹jem nivoju.
Po 7 kilometrih zaprte vo¾nje smo se zapodili proti prvemu vzponu na dirki San Francisquito Canyon. Moja taktika za zaèetek dirke je bila konzervativna – spremljati najbolj¹e oz. najbolj¹ega tekmovalca.Veèina nasprotnikov je bila namreè veliko bolj izku¹ena od mene, zato sem se jim hotel prilagoditi. Pa tudi vseh svojih kart si nisem ¾elel pokazati prezgodaj. Kljub temu sem se po nekaj km vo¾nje na 4. ali 5. mestu odloèil za malo moènej¹i tempo (eden od mojih ciljev je bil tudi doseèi cilj v 30 urah). Kljub temu sem vozil krepko v mejah primernih za tako dolgo dirko, dokler me ni prehitel Oyster. Takrat sem se moral na hitro odloèiti ali nadaljevati s svojim tempom ali se dr¾ati prvotnega naèrta. Tekmovalna ¾ilica mi ni dala miru in sledil sem mu. Malo pred mestecem Mojave se je Oyster ustavil, jaz pa sem nadaljeval v svojem tempu. V vodstvu sem ostal vse do Panamint Valley-a, ko me je, takrat ¾e pri temperaturi 32°C, po kratkem postanku prehitel Python. Pustil sem ga, da je on diktiral tempo do najte¾jega vzpona na dirki Townes Pass-a. Ne vem ali je vozil s polno moèjo, ampak teh nekaj km mi je bilo te¾jih kot prej, ko sem sam vozil svojo dirko.
Towness Pass, 15km klanec, ki ga vsi opisujejo kot po¹ast – klanec skoraj brez ovinkov, ki se v veèjem delu vzpenja v 10-13% strmini.Letos je vse to zaèinil ¹e skoraj orkanski veter, zaradi katerega se mi je kmalu sto¾ilo po lanskem kolesu s trojno veri¾nico. Prenos 39-25 bi bil za normalne razmere ravno pravi, v veter pa sem se prebijal s pol¾jo hitrostjo 7-8 km/h! Dobro da nisem vedel kaj me èaka ¹ele v Dolini smrti… Pythona sem se kljub vsemu znebil in tudi po preoblaèenju na vrhu, ga ni bilo videti v daljavi. Takrat ¹e nisem vedel, toda Python je bil zadnji nasprotnik, ki ga bom videl do konca dirke. Spust je bil fenomenalen, dosegel sem najvi¹jo hitrost 106 km/h. Bilo pa je kot, da bi se spu¹èal v kotel, saj me je kljub veèeru, v Dolini smrti prièakala temperatura 36°C!
Pa to ni bilo najhuje, èakal me je tudi nasprotni veter, kakr¹nega na dirki ¹e nisem do¾ivel in mi je na¾iral ¾ivce celo noè. Po ravnem in ponekod celo navzdol sem se premikal s sramotnih 15, na momente celo 12 km/h!?Na trenutke me je veter premetaval po cesti kot peresce.Iz izku¹enj vem, da vsaka minute pavze pomeni minute dlje do cilja. Drugo dejstvo, ki me je dr¾alo na kolesu pa je, da kot vodilni nisem imel prav nobenih podatkov o tem kje so moji nasprotniki. Na momente sem bil prav paranoièen, saj bi se prav lahko ponovil Panamint Valley, ko me je Python dohitel tako neprièakovano. Tega si po 400 km nisem ¾elel niti najmanj, zato sem pridno grizel v kolena, konzumiral kalorije, pil tekoèino in pridno nabiral prednost pred nasprotniki. Nekateri od njih niso mogli verjeti, da moja prednost nara¹èa tako hitro in so po¹iljali sodnike naprej, da preverijo ali se morda ne vozim z motorjem. To je verjetno tudi razlog, da smo imeli celo noè in do cilja v bli¾ini enega od sodnikov.
Zadnji klanec je bil prava poslastica. Sheep Hole Summit je bil verjetno 2. najte¾ji klanec na dirki in pri temperaturi 30°C in po prevo¾enih 750 km ni bil ravno maèji ka¹elj. Toda misel, da sem praktièno ¾e zmagovalec dirke samo da ostanem na kolesu, mi je dala novih moèi. Z vrha je bilo do cilja ¹e okoli 45km, torej jej, pij, pritiskaj na pedala… Misel, da bo to le ¹e sprehod do cilja je ubil nasprotni venet, ki se je spet pojavil v vsej svoji moèi. Za hitrost 20 km/h sem moral vlo¾iti kar vso svojo preostalo moè. Pa je minilo tudi to in cilj v 29 Palms sem preèkal ob 12.26, torej 29h in 26minut po startu. Najlep¹i kompliment po dirki mi je dal direktor dirke Chris Kostman, ki mi je dejal, da je bila to najte¾ja izvedba dirke odkar jo vodi on (od leta 1990) in, da bi v normalnih pogojih brez te¾av poru¹il rekord proge.
Zahvala gre najprej moji dru¾ini, ¾eni Irmi, hèerki Ani in sinu Eriku ki potrpe¾ljivo prena¹ajo moje ekstremne podvige, potem pa odlièni spremljevalni ekipi Joe-u, Jack-u in Tim-u, brez katerih zmaga ne bi bila mogoèa. Nenazadnje pa vsem mojim sponzorjem, ki so mi omogoèili sodelovanje na dirki.
Tweety Bird osvaja Furnace Creek 508!, Avtor: Marko, Datum: 20/10/04
Dirka na katero sem se pripravljal celo sezono – Furnace Creek 508, se je konèala tako uspe¹no kot sem si predstavljal le v sanjah. V ekstremno te¾kih razmerah, tropski vroèini in skoraj orkanskem vetru, ki je v odstop prisilil polovico tekmovalcev, sem zmagal! Tule je le nekaj fotk za pokusino:
Moja ekipa – na moji desni je Tim Greenland, na levi pa sta Jack Bochsler in Joe Gross. Brez njih mi ne bi uspelo. HVALA fantje!!
Furnace Creek 508 pred durmi, Avtor: Marko, Datum: 06/10/04
FC508 je najte¾ja 500 milj dolga ultra kolesarska dirka v ZDA in hkrati najpresti¾nej¹a takoj za legendarno Race Across America (RAAM). Letos slavijo organizatorji 21 obletnico in 30. izvedbo omenjene dirke (nekajkrat je bila izvedena veèkrat letno). Prva izvedba je bila v letu 1983 kot prva kvalifikacijska dirka za nastop na RAAM-u.
Letosnja izvedba dirke starta v soboto 16.oktobra ob 7h po lokalnem casu, oz. ob 16h po nasem casu.
Dirka je dolga 508 milj (817km) in ima kar 12.000 m vi¹inske razlike. Proga poteka od Santa Clarite v zahodnem predmestju Los Angelesa do Doline smrti, ki jo preèka po njeni celi dol¾ini in se nato preko pu¹èave Mojave vrne proti vzhodnem delu L.A. – cilj je v mestecu Twenty Nine Palms. Vsako leto se na njej zberejo najbolj¹i ultra-kolesarji iz celega sveta. Tako je letos prijavljenih 45 tekmovalcev v solo kategoriji in veè kot 100 tekmovalcev. skupno z ostalimi kategorijami (¹tiri in dvo-èlanske ekipe).
Moje sodelovanje na dirki Furnace Creek 508 je torej namenjeno temu, da bom la¾je presodil, ali o stopnièkah RAAM-a, kamor sem v letu 2003 gotovo sodil, sploh ¹e smem sanjati. Leto 2005 pa bo zame leto povratka na Dirko preko Amerike SAN DIEGO – ATLANTIC CITY.
Zmaga na Franji!, Avtor: Marko, Datum: 05/07/04
V nedeljo 4. julija 2004 sem nastopil na Maratonu Franja in osvojil (presenetljivo, glede na obèutke pred dirko) 4. mesto absolutno in zmago v kategoriji 30-40 let. Rezultat, predvsem pa obèutki med dirko (vzpon na Kladje) mi krepijo zaupanje, da sem priprave zastavil pravilno in se bom poèasi uspel pribli¾ati svoji pripravljenosti pred 23. junijem 2003. Ostaja mi ¹e dobrih 11 mesecev, da se 100% fizièno in psihièno pripravljen vrnem na »mesto nesreèe« in dve leti kasneje kot je bilo naèrtovano opravim z dirko vseh dirk – RAAM 2005!
V soboto 29. maja 2004 sem po 11 mesecih in in 6 dnevih spet nastopil na kolesarski dirki. Trema se je razblinila takoj po startu. Z le eno moèno ¹tafeto na dirki in nasprotniki nevoljnimi sodelovati, sem se kar sam pridru¾il pri narekovanju tempa v prvih dveh urah. Takrat so se na progo spustile tudi ¹tafete in solo tekmovalci dirke na 24 ur. Nekaj krogov je "letelo" kot za stavo, tako da sva z najmoènej¹imi ¹tafetami ostala le Jure (v dirki na 24h) in jaz. Do zaèetka sedme ure sem si nabral nekaj krogov prednosti, zato se nisem preveè razburjal, ko mi je zaèelo po prièakovanju zmanjkovati moèi. Najdalj¹i trening letos je bil namreè dolg manj kot sedem ur. Razloga za razburjanje vsekakor ni bilo. Nekaj krogov sem odpeljal v svojem tempu (¹e vedno s povpreèno hitrostjo veèjo kot 34km/h), se najedel in napil in se nato spet prikljuèil hitri skupini. To sem ponovil ¹e nekajkrat in vsakiè prehitel zasledovalce za krog.
Nagrada za hitro in pametno vo¾njo je bila zmaga s prevo¾enimi 489,6km (povpreèna hitrost 40,7km/h) in kar 10 krogov prednosti pred najbli¾jima konkurentoma Avstrijcema Doppeleiterjem in Biskupom. Obèutki na cilju so bili nepopisni. Zmaga po enem letu odsotnosti! Sicer je ¹lo "le" za dirko na 12 ur, ampak konkurentom sem dokazal, da ¹e vedno lahko raèunajo name.
Najbolj sem bil zadovoljen, ker ni bilo prav nobenih te¾av s pljuèi. Noge, ki so mi odpovedale poslu¹nost po sedmih urah dirke (in so ¹e danes malo boleèe) pa potrebujejo le ¹e nekaj mesecev trdega treninga in bodo kot nove (ali bi moral reèi stare?).
Hvala Damjanu Cerarju (in njegovi dru¾ini, da so mu dali prost vikend), ki mi je delal dru¾bo in skrbel za mojo prehrano med dirko. Pa tudi z Juretom in njegovo ekipo, Rajkom in Piko smo se ujeli odlièno.
16. junija se bom udele¾il ekstremno te¾ke dirke Glockner Man (1.010km s 15.000m vi¹inske razlike). Prièakovanja? Odpeljati svojo dirko in preizkusiti kako visoko lahko pose¾em s svojo ne ravno idealno pripravljenostjo...
