Malo problemèkov z raèunalnikom, predvsem pa pomankanje èasa, so vzrok za zamude pri novièkah. So pa zato novice toliko bolj razveseljive.
´Mi´ ¹e vedno gonimo kolo in to ¾e tretji dan. Danes smo imeli na zalogi ¹e nekaj klanèkov v Alpah. Meni osebno je bil najlep¹i vzpon na Col D´Izoard (2360m), ki smo ga prevozili po noèi. Fantje pa kar ne morejo pozabit spusta z Alpe Dhueza (1780m), ker so mislili, da so se zgubili, ker niso mogli verjet, da se lahko peljejo po taki cesti. Na spodnji sliki pa lahko vidite prihod na Mont Ventoux (1962m), se je vreme spreminjalo dobesedno iz sekunde v sekundo, od sonca do goste megle.
Marko je bil kar utrujen, vendar neomajan v svojih naèrtih.
Vreme tudi igra kljuèno vlogo. Ker se neprestano spreminja, je potrebno veèkratno preoblaèenje in vmes moramo vse ¹e posu¹iti in ¹e kaj oprati. Kako se to dela, lahko vidite na spodnji sliki. A se ¹e kdo spra¹uje zakaj je ¹la Ana z nami? Je zelo pridna in najbolj vztrajna navijaèica.
Pred èasovno postajo 18, pa sva tudi midve z Ano pridobile mesto v spremljevalnem vozilu. Ko je Ana ¾e skoraj zaspala in ko je skoraj spal tudi ¾e Marko, Se je ¹ele dobro zaèelo. Kar naenkrat se je iz nekaj kapelj de¾ja razvila v orkansko nevihto. Marko je hitro skoèil v avto in poklicali smo avtodom, da je pri¹el naproti. Smo imeli to sreèi,da smo se ¾e spustili v dolino, kjer je bila cesta dovolj ¹iroka. Marko si je privo¹èil kar tri ure dolg spanec in zjutraj nadaljeval pot.
Tenutno se nahajamo na jugu Toulouse in Marko je ves prerojen. Ko ga pogleda¹, ne more¹ verejeti, da je zdaj ¾e v drugi polovici dirke. Zdaj iz Alp prehajamo v Pireneje.
Kak¹na pa je na¹a pozicija? Bolj po naèrtih ¾e nebi moglo biti. Jure je bil na zadnji 20 postaji 5,5 ure, Wolfganhg pa 1,5 ure pred Markom.
Povzetek, Avtor: Irma, Datum: 06/09/05
Tokrat pa malo veè o na¹i najnovej¹i pustolov¹èini. To ime si ta dirka ¹e posebej zaslu¾i, ker je ¹lo narobe vse kar se je dalo. Po startu so se tekmovalci kmalu razvrstili po prièakovanjih: Marko, Jure in Wolfgang v osprednju. ®e kmalu sta Marko in Jure pobegnila spremljevalcem, za¹la in se zna¹la v ozadju, vendar ne za dolgo. Marko je kmalu pri¹el v vodstvo, kar mu je na ¾alost ¹kodovalo, ker so ga organizatorji zaradi obvoza poslali v napaèno smer. Ko smo pri¹li nazaj na progo, smo se oddahnili, èeprav smo spet padli po lestvici navzdol. Nihèe pa ni prièakoval kalvarije,ki je ¹e sledila. Nepopolna navodila, brez oznak...ura pa je tekla.Vse pa je bilo ¹e toliko te¾je,ker je bila noè in nismo imeli cel dan za uvajanje, kot je v navadi. Ampak to se je paè zgodilo,to je sestavni del dirke. Zgubili smo skoraj eno uro,vendar mi gremo naprej!
Marko se poèuti glede na razmere solidno, veèjih problemov nima, najbolj pomembno pa je, da ima ¹e nasmeh na obrazu, sploh ko ga vzpodbuja Ana in ko pogleda na krmilo z Erikovo sliko.
Ekipa ima tudi svoje vzpone in padce, ki pa jih ni veliko. Motivacija na njihovi strani je ¹e vedno velika, kar je tudi edino prav. Glede na konkurenco (10-12) je ¹tevilo na¹ih èlanov res majhno (6), vendar se ¹e dobro dr¾imo in uspemo celo spati nekaj ur dnevno, kar gre zahvala Andrejevemu obèutku za organizacijo.
Kje pa se nahajamo.Po Nizozemski smo ¹li v Francijo preko Belgije. Toèno ta trenutek se Marko v mraku ¾e spu¹èa z Alpe D´Hueza (1780m). Pred tem je preèkal ¾e dva prelaza in sicer Col De Madeleine (2000m) in Col Du Glandon (1924m), kmalu sledi pa ¹e Col De Lautere (2058m). Marku se torej uresnièujejo ¾elje, da bi enkrat prevozil te znamenite vzpone in upam, da si ne bo premislil. Sicer pa je pokrajina res lepa, sploh v sonènem vremenu.
Col De Madeleine
Col Du Gladon - Ana in Marko v akciji
Drugi dan, Avtor: Bojan, Datum: 03/09/05
Mare se trenutno pribli¾uje 6. èasovni postaji in je z majhnim zaostankom na tretjem mestu. Noè je bila burna, saj je imela ekipa nekaj orientacijskih te¾av, tudi zaradi slabe oznaèitve proge. Te¾ave so ¾e preteklost, Mare je zopet ujel ritem in hlastno po¾ira kilometre na vroèem francoskem soncu!
Start, Avtor: Irma, Datum: 02/09/05
Dirka se je zaèela! Na startu so se zbrali najbolj¹i ultra-kolesarji sveta. Ura je zaèela ¹teti minute in sedaj je niè in nihèe veè do ciljne èrte ne ustavi. Pred nami je veliko neprespanih noèi, iskanja pravih poti, polnih dogodiv¹èin in nepredvidenih dogodkov. Vendar nas to niè ne moti, ker smo tu zato, da Markotu pomagamo prevoziti to pot. Marko je za nas najbolj¹i, kaj bo to pomenilo v primerjavi z drugimi, pa bomo videli. Vsekakor pa so dobrodo¹le vse dobre ¾elje v knjigi gostov, ker je Marko ¾e veèkrat povedal, da je to odlièna motivacija.
Vse pripravljeno, Avtor: Irma, Datum: 01/09/05
Marko z ekipo je sreèno pri¹el v Gilze-Rijen, kjer so se zaèele priprave za start. Po obilnem zajtrku nas je èakalo urejanje spremljevalnega vozila in avtodoma. Organizator nas je prijetno presenetil z zalogami hrane in razne opreme za na pot, o èemer na RAAMu lahko le sanja¹.
Marko se je ¹el malo zapeljati s kolesom, po prihodu nazaj pa ga je ¾e èakal prvi intervju za TVSLO. Pod Andrejevim vodstvom je bilo vse hitro in temeljito narejeno, tako da smo se brez skrbi odpravili na zadnjo pravo veèerjo, ker je jutri ob 19.00 start dirke.
Opis trase dirke LeTour Direct, Avtor: Marko, Datum: 25/08/05
LeTourDirect se zaène in konèa v mestecu Gilze na Nizozemskem. Prvih 150km je ravnih, nakar se zaèenja blag neprekinjen vzpon. Zaradi prelepe pokrajine, vo¾nje skozi gozdove in vasi, kolesarji ne bodo èutili utrujenosti v nogah. Po 1200km se zaèno resni Alpski vzponi - 2.000m visok Col de Madeleine, 1.924m visok Col du Glandon, 1.780m visok Alpe d´Huez, 2.058m visok Col de L´Auteret in zadnji vzpon v Alpah 2.360m visok Col d´Izoard.
Po spektakularnem spustu iz Col d´Izoard pridejo kolesarji na prelep del dirke ob jezeru Embrunn. Ta del dirke ni ravno ravninski, je pa precej lahek in z veliko lepimi razgledi. To pomeni 200km v katerih se bodo kolesarji nekoliko spoèili pred naslednjim vzponom na 1.962m visok Mont Ventoux. Veèina kolesarjev je mnenja, da bo ta vzpon najte¾ji na dirki. Med celim letom ta prelaz uporabljajo avtomobilske tovarne (BMW, Mercedes, Volkswagen, Renault, Peugeot) za testiranje novih modelov, saj je vzpon neprekinjen in ne nudi nobenega bolj polo¾nega dela, kjer bi se dalo spoèiti. Na vrhu je lahko celo sredi poletja zelo vetrovno in mrzlo. Upajmo, da bo tokrat kolesarje prièakalo sonèno in toplo vreme. Tudi sredi septembra se je ¾e zgodilo, da so morali kolesarji zaradi moènega vetra zadnjih 4km kar prehoditi.
Tudi po spustu v Meluqene ¹e ni konec vzponov. Cesta med Alpami in Pireneji nikoli ni ravninska in je z mnogimi ovinki speljana skozi gozdove. Ceste so v tem delu zelo ozke zato velja opozorilo posebej za kolesarje, ki bodo tu vozili ponoèi. Za volan spremljevalnega vozila postavite zanesljivega voznika! Ko se peljete mimo znane katedrale v Rieuxu, se teren le nekoliko izravna in se boleèe noge lahko malo odpoèijejo pred Pireneji.
Vzponi se ponovno zaènejo v Audresseinu. Dva vzpona, ne preveè visoka, a s strmimi predeli. Prvi je Portet d´Aspet, visok "samo" 1.069m, takoj po strmem spustu pa mu sledi 1.349m visoki Col de Mente. Na spustu s Portet d´Aspet bodite zelo pazljivi, saj je zelo strm. Na koncu spusta se bodo kolesarji peljali mimo spomenika olimpijskega prvaka Fabia Casartellija, ki je tu po padcu podlegel po¹kodbam! Col de Mente je te¾ji klanec kot Portet d´Aspet. Pred vrhom pazite tudi na krave na cesti. Kmalu za tem prideta ¹e zadnja vzpona Pirenejev in sicer 1.526m visoki Col de Pyresourde in 1.489m visoki Col d´Aspin. Gre za dva ne tako zahtevna vzpona, vendar bodo noge kolesarjev ¾e tako razbolele, da bodo veseli, da so dosegli vrh.
Po spustu v dolino pot vodi skozi mestece Lourdes, kamor romajo vsako leto milijoni ljudi. Prikljuèimo se cesti N21 in napaèno bi bilo misliti, da je ta ravna ali da gre samo navzdol. Po tej cesti s kratkimi in ne preveè strmimi vzponi, se peljejo kolesarji kakih 250 km. Po preèkanju okolice Rheimsa, regije znane po vinogradih in svetovno znanem ¹ampanjcu, teren postane nekoliko bolj prijazen. V Givetu skoraj preèkamo Belgijsko mejo. Od tu pot sledi reki Meuse do Dinanta, Namura in Huya, tu pa se pot obrne proti desni. Skozi Belgijske Ardenne èaka kolesarje nekaj sto razgibanih kilometrov.
Od Ardennov bodo kolesarji nekajkrat preèkali dr¾avno mejo, najprej v Nemèijo, nato v Belgijo in na Nizozemsko. V regiji Limburg se bodo kolesarji peljali po nekaj delih znane profesionalne dirke Amstel Gold Race. Nato se preko reke Meuse vrnejo nazaj v Belgijo. Od te toèke naprej bo dirka le ¹e »kronometer« do cilja, kjer bo kolesarje v hotelu Van de Valk èakal ¹ampanjec, topla prha in postelja.
Do cilja prvega LeTourDirect-a je 4.022km, ter dobrih 47km vzponov.
POVZETO PO WWW.LETOURDIRECT.COM
