Pred desetimi leti je bil Marko prvič na RAAMu in od takrat se je veliko spremenilo. Najbolj je opazna sprememba v komunikaciji s svetom. Takrat še mobilnih telefonov ni bilo oz. so bili luksuz, internet smo iskali po knjižnicah ali prosili receptorje po hotelih, da smo se lahko priklopili na linijo. Kakšen wi-fi, kakšen prenos slike. Danes pa so otroci od doma v živo gledali in se pogovarjali z očijem kar "med vožnjo". 

Včasih je dneva kar prehitro konec, še posebaj, ko se pojavijo takšne in drugačne težave. Verjemite na RAAM-u ni nikoli dolgčas. Vse se hitro obrne iz slabega v dobro in iz dobrega v slabo.

Marko je uspel prevoziti Kanzas najhitreje od vseh svojih RAAMov. Včeraj je bil res hiter dan in je bilo kar težko iti k počitku, ki pa je bil več kot potreben. Povprečna hitrost prečenja je bila  27,65km/h s spanjem vred.

“What a difference a day make” ali kakšna sprememba v enem dnevu. Včeraj je Marko potihem že premleval črne scenarije, danes pa je čisto druga pesem. Povprečna hitrost, s katero premaguje ravnino Kanzasa je med najvišjimi od vseh udeležencev. 

Takoj po spustu v dolino, se je dvignila temperatura, prav tako pa se je pojavil veter. Uganete kakšen? Seveda je bil v prsa, mogoče občasno stranski. Marko je kljub temu opravil z najtežjim delom dirke in v skupnih 90ih urah prevozil 2030km. 

Noč ima svojo moč, smo si rekli in sveža ekipa se je pridružila Marku malo naprej od časovne postaje v Durangu. Sonce je počasi izginjalo za gorami, Marko pa se je začel spopadati s kilometri pred kraljevskim vzponom na Wolf Creek Pass, ki leži okoli 3300m nad morjem. Noč in nadmorska višina sta prinesli nižje temperature, padla je do okoli 5°C. Vmes je še dvakrat poškropil dež, ravno toliko, da si je Marko oblekel brezrokavnik.

 

Za pravilno delovanje strani uporabljamo piškotke. Podrobnosti na povezavi.

Sprejemam piskotke.