Pred desetimi leti je bil Marko prvič na RAAMu in od takrat se je veliko spremenilo. Najbolj je opazna sprememba v komunikaciji s svetom. Takrat še mobilnih telefonov ni bilo oz. so bili luksuz, internet smo iskali po knjižnicah ali prosili receptorje po hotelih, da smo se lahko priklopili na linijo. Kakšen wi-fi, kakšen prenos slike. Danes pa so otroci od doma v živo gledali in se pogovarjali z očijem kar "med vožnjo". 

Včasih je dneva kar prehitro konec, še posebaj, ko se pojavijo takšne in drugačne težave. Verjemite na RAAM-u ni nikoli dolgčas. Vse se hitro obrne iz slabega v dobro in iz dobrega v slabo.

Marko je uspel prevoziti Kanzas najhitreje od vseh svojih RAAMov. Včeraj je bil res hiter dan in je bilo kar težko iti k počitku, ki pa je bil več kot potreben. Povprečna hitrost prečenja je bila  27,65km/h s spanjem vred.

“What a difference a day make” ali kakšna sprememba v enem dnevu. Včeraj je Marko potihem že premleval črne scenarije, danes pa je čisto druga pesem. Povprečna hitrost, s katero premaguje ravnino Kanzasa je med najvišjimi od vseh udeležencev. 

Takoj po spustu v dolino, se je dvignila temperatura, prav tako pa se je pojavil veter. Uganete kakšen? Seveda je bil v prsa, mogoče občasno stranski. Marko je kljub temu opravil z najtežjim delom dirke in v skupnih 90ih urah prevozil 2030km. 

Noč ima svojo moč, smo si rekli in sveža ekipa se je pridružila Marku malo naprej od časovne postaje v Durangu. Sonce je počasi izginjalo za gorami, Marko pa se je začel spopadati s kilometri pred kraljevskim vzponom na Wolf Creek Pass, ki leži okoli 3300m nad morjem. Noč in nadmorska višina sta prinesli nižje temperature, padla je do okoli 5°C. Vmes je še dvakrat poškropil dež, ravno toliko, da si je Marko oblekel brezrokavnik.

Donirajte prispevek

 
   

Aktualni video

Največkrat komentirano

 

Za pravilno delovanje strani uporabljamo piškotke. Podrobnosti na povezavi.

Sprejemam piskotke.