Doktor je bil navdušen nad izboljšanjem in dejal, da je že skoraj vse OK, topel in suh zrak, mi bo pa še bolj godil. Tako sva z Irmo, dirketno iz ordinacije, prišla v vroč Palm Springs, kjer sem po pavzi, z veseljem pretegni noge. In je pasalo, uff, ne veste, kako fajn je bilo. 

Običajno je kar nekaj tekmovalcev bilo v tem okolišu pred dirko, letos se jih je kar nekaj odločilo za Borrego Springs, ker naj bi bila vročina še večja. Tokrat je bolj ali manj enako. Sva se pa našla z Valeriom Zamboni in opravila nekaj skupnih treningov. Z Valerijom ni nikoli dolgčas in težave so kmalu ostale pozabljene....

Ampak to je RAAM, no, skoraj že, pa vseeno še dobro, da nismo startali. Pojavila se je nova velika težava, ostali smo brez avtodoma. Letos smo zaradi negotove finančne situacije zelo pozno začeli z rentanjem in ostali brez, ker so jih že vse rezervirali. Pa se je javil kolesar, da nam posodi svojega, če ga pridemo iskati v Chicago. Tako smo se dogovorili, da ga Kevin, član ameriškega dela ekipe, prevzame in se pripelje na start. Za to si je vzel kar dobrih pet dni časa. Prvo mu je počila guma, nato je obstal v St.Louisu zaradi tornada, nato so sledile nove mehanične težave. Da skrajšam...veliko denarja za malo muzike in ker ne bi radi to še med dirko urejali, smo se odločili, da ga pusti tam kjer je, da ga lastnik pride iskat. Mi pa v lov za drugim in v prerazporejanje, ker ga bo po cilju zelo verjetno potrebno peljati nazaj v Kalifornijo. Še par ur, da se odprejo pisarne, da vidimo, kakšno je stanje. 

Med tem pa se na drugem koncu sveta na pot odpravlja slovenski del ekipe. Šef Andrej Petrovič se odpravlja s Ptuja, Denis Rautovič iz Kopra, Miha Pogačar iz Šenčurja ter Borut Osojnik iz Ljubljane. V Ljubljani jih čaka prevoz proti Munchnu, nato pa polet preko Atlante v San Diego. Tudi američani pridejo od daleč... Joni in Dex Tooke ter Kevin Jones prihajajo iz Texasa (no, Kevin, nesojeni šofer avtodoma, pride s severa), Shawn Urban pa iz Seattla. Ja, zdaj gre pa res zares...