Ker je bilo v planu 150km, sem izbral malo daljšo traso do Grosuplja - preko Dvora, Zavrča in Vidma, tam pa prevozil tri kroge dobrodelnega kolesarjenja, nekaj sam, nekaj pa v dobri družbi. Že po temi sem prikolesaril domov, se stuširal, preoblekel, pojedel večerjo, spravil otroke spat, potem je bilo treba že pakirati za planirani nočni trening z Iztokom, mojim partnerjem za DOS v dvojicah. Pridružil se nama je tudi del spremljevalne ekipe, Miran, Andrej in Irma, ki so naju spremljali v avtu.

Cilj treninga je bil predvsem, da Iztok spozna nočno vožnjo, štajersko-prekmurski del trase DOS-a in dobi v noge ultra-dolžino treninga, saj je to še edini element, ki mu manjka do prvovrstnega ultra-kolesarja. Hitrost namreč že ima in njegova pripravljenost me niti ni skrbela, bilo je samo vprašanje, kako bo vse skupaj zgledalo po toliko kilometrih. Drugi cilj je bil pa pogovoriti se o taktiki in logistiki za Dirko okoli Slovenije, moj »input« so člani ekipe dobili v debati pred treningom, detalje pa so imeli čas reševati med dolgo, skupaj skoraj 15 ur trajajočo vožnjo. Torej je šlo za prijetno s koristnim, sicer bi lahko trening odpeljala tudi sama, na nekaterih delih trase (npr. Dravograd-Kamnica) pa sem se veliko bolj varnega počutil z avtom za hrbtom. 

Ne bi veliko o treningu samem, naj govorijo slike. Startala sva hitro in končala hitro, v klančke oz. bolj hupserje sva se držala nazaj, ravnine pa odpeljala z lepim tempom. Malce sem testiral tudi prehrano za dirko (kombinacija WINFORCE in TURBOKATKA deluje!), spotoma sva prevozila še krog državnega prvenstva za veterane pri Sv. Juriju, uživala ob prelepem sončnem vzhodu in se skratka imela super. Iztok je odlično prestal preizkušnjo in na DOS-u nikakor ne bo šibkejši člen. Komaj že čakava, da se dirka začne!