Z dvojicami imam seveda že izkušnje, saj sva leta 2008 s Tomažem Perčičem zmagala na RAAM v konkurenci dvojic. To je bila nepozabna izkušnja, ki naju je povezala bolj kot bi naju lahko karkoli drugega. Kot takrat je tudi tokrat dirka dvojic zame v bistvu priprava za glavni cilj sezone, takrat je bil to svetovni rekord v 24-urnem kronometru, tokrat pa posamični RAAM čez točno mesec dni. To seveda ne pomeni, da dirk(e) nisem vzel resno, na vsaki dirki dam vse od sebe in cilj je vedno zmaga. Tako je tudi tokrat, morda s to razliko da tokrat najini ekipi ne pripada vloga favorita. Ta vloga pripada precej mlajšima tekmecema Tadeju Blatniku in Urošu Komacu oz. ekipi Bicikel.com Team, ki sta v tej zasedbi zmagala že lani, z drugim sotekmovalcem pa je Blatnik zmagal že v 2011. Ne smemo pozabiti tudi lani drugo uvrščene ekipe belokranjcev (letos pod imenom Metliška črnina), ki sta lani precej namučila Bicikel.comovca, pa tudi angleška ekipa Strategic Lions imata pedigre, ki ju uvršča med favorite. Poleg tega imata tudi odličnega vodjo ekipe Matjaža Planinška, ki jima bo omogočil take pogoje dirkanja, da bo o uvrstitvi res odločala le njuna pripravljenost.

Nama z Melyjem so šle priprave bolj ali manj po načrtih, kolikor je to dolga zima omogočala. Izvrstno pripravljenost sva pokazala tudi prejšnji vikend, ko sva osvojila prvi dve mesti v svoji kategoriji (master D) na državnem prvenstvu v cestni vožnji. Trasa v Rogašovcih je bila zelo težka, s 1.400m vzpona v 70km dirkanja, za mojih 81kg morda celo pretežka, ampak sem dokazal, da se da z dobrimi nogami in glavo tudi na tako težki dirki doseči dober rezultat. Mely je bil pa itak razred zase in se je enakopravno kosal z mladci, ki bi bili večinoma lahko njegovi sinovi (startali smo skupaj amaterji od 19. do 49. leta).

DOS-a se že zelo veselim, saj bom imel priložnost odpeljati svoje dele trase »do daske« kot radi rečemo, to bo zame precej hud in dolg intervalni trening za RAAM. Malo me je namotiviral še Strasser, ki je prejšnji vikend naredil blitz-krieg na dirki preko Italije, saj je zmagal s povprečno hitrostjo 35,5km/h! In to 630km dolgo dirko! Kapo dol, ampak s tem me je le še bolj vzpodbudil, da poskusim svoj del DOS-a odpeljati z neko podobno hudo povprečno hitrostjo. Tudi za Melyja sem prepričan, da bo več kot odlično odpeljal svoj del in to bi naju gotovo moralo pripeljati blizu zmage. Ali bo to dovolj za zmago pa bomo videli v soboto dopoldne na cilju v Postojni. Če se bo našla ekipa hitrejša od naju, jim bo treba na koncu samo čestitat, ker se bosta morala za zmago ZELO potruditi!

Kar se tiče solo dirke, bomo letos dobili novega, četrtega zmagovalca Dirke okoli Slovenije. Favorit je Ratschob, jaz pa bom seveda navijal za vse naše, od katerih bi morala biti pri vrhu Sandi Bayer in Mitja Rok, morda lahko preseneti tudi Tomaž Perčič. Pesti držim za vse naše!

Čimveč navijačev vabimo ob traso, lahko nas boste spremljali preko Live Trackinga, za vas pa bomo pripravili tudi kako presenečenje. Torej se vidimo med 9. in 11. majem na trasi Dirke okoli Slovenije!