Po 14 letih od prve udeležbe (2012) sem se odločil ponovno preizkusiti na maratonu Dolomiti. Takrat sem traso odpeljal vrhunsko, v 5 urah 29min. Vsekakor sem zdaj 14 let starejši in zato sem si pred dirko postavil cilj odpeljati pod šestimi urami.
Vreme je bilo kot naročeno, lepše težko pričakuješ tako visoko v hribih. Šlo mi je po pričakovanjih, peljal sem klance solidno (za moja leta), spuste sem užival kot vedno, dobil bidona od Irme po malem krogu, skratka vse je šlo po načrtu do začetka vzpona Falzarego. Tu pa krč v desno stegno, tako močan, da sem se moral ustaviti, se zmasirati in počasi na najlažjem prenosu naprej. Po kakih petih minuah sem začel dodajati plin in se počasi približeval normalni moči v klanec, pa me je pred vrhom presenetil novi krč, tokrat v levo stegno. Ponovil sem vajo z masažo in nadaljevanjem na malem prenosu. Na spustu je bilo vse OK, pred zadnjo špico Mur de ... pa ponovno krč, tokrat v obe stegni. Kljub temu sem nekako pregural klanček v stoje in veselo nadaljeval proti cilju, ko me je 1km pred ciljem ponovno zadelo. Tokrat 2-3minute nikakor nisem mogel nadaljevati, tako močni so bili krči. No, počasi sem se privaljal do cilja s časom 6h 11min, kot 20. v svoji kategoriji (55-60 let).
Niti ni tako slabo, boli me, da je moja skupinica prišla v cilj v 5h 58min, kar pomeni, da bi ob naslednji udeležbi imel pravico do starta v 2. startni skupini.
Vsekakor pa priporočam udeležbo vsem kolesarjem/-kam, ker je organizacija vrhunska, tereni (klanci) epski in razgledi božanski. Nepozabno doživetje!
Slovenščina
English US