Utrujenost je po pričakovano prisotna pri vseh, predvsem pa pri Markotu, ki mu na trenutke gre odlično in lepo “froomčka” v klance, naslednji moment pa se v dolino komaj premika. Potrebno je bilo kar veliko potrpljenja in prepričevanja. Vendar varnost je na prvem mestu in ker smo še vedno sigurno na tretjem mestu, se s časom ne obremenjujemo.  Ker je bil nočni čas, prometa na cesti ni bilo in je šlo glede tega hitreje. Zdaj se bližamo mestu in tudi promet se povečuje, vendar so ceste dovolj široke, da imajo kolesarji dovolj prostora. Je pa seveda dan vrnil moči tudi Markotu in gre spet hitreje.

 

Do konca imamo še okoli osem ur, če ne bo več postankov. Tu pri nas je ura dvanajst, torej okoli osmih zvečer po lokalnem času oz. dveh ponoči po slovenskem času. Vreme bo izgleda zdržalo in ne bo več ploh.