Dobra plat je, da sva s Scottom ultra-kolesarja in kolesariti preko 300km med posameznimi hoteli za naju ni bilo nekaj posebnega. Ker so nama odsvetovali kolesarjenje v okolici glavnega mesta Muscat smo ta del v obe smeri prepotovali v avtu. Plan je bil naslednji: od meje z UAE - 300km etapa - vožnja mimo Muscata - Sur - Mahoot - Ad Duqm - Shuwamiyah - Salalah - 3 dnevi tam (na enega od teh smo kolesarili do meje Yemen & nazaj) - podobno na poti nazaj, z dodatkom 5. etape Tour of Oman, ki se konča na klancu imenovanem Green Mtn (Jabal Akdahr).
Dva člana ekipe za RAAM sta se nama pridružila in opravila sta odlično delo. Bob in Matic sta naju spremljala v avtu, naju varovala v prometu, podajala hrano in pijačo, snemala filme in fotografije, skrbela za pranje oblačil, Maticeve masaže so kot vedno delale čudeže… vse v vsemu, to je bila res perfektna RAAM izkušnja!
Morda se boste vprašali, kako je kolesariti v Omanu? Na kratko, presenečen sem bil nad tem, kako kakovosten kamp smo uspeli opraviti. Cestne površine so večinoma odlične. Pokrajina se stalno spreminja, vzemite si čas in si oglejte fotogalerijo, res je prelepo.
Prvih nekaj dni morda ni bilo veliko vzpenjanja, kar pa smo nadoknadili z ekstremno dolgimi treningi. Bolj kot smo se bližali Salalahu, več klancev nas je čakalo. In govorim o ekstremno strmih klancih, nad 15% naklona. Kraljevska etapa je bila gotovo etapa od Salalah do meje z Jemnom, ki je vsebovala kar nekaj klancev daljših od 10km in z nakloni do 17-18%. Bilo je težko, bilo je vroče in ta večer sva bila oba precej izmučena. Kljub temu smo naslednji dan dodali hud trening vzpona z osmimi ponovitvami 4-kilometrskega klanca. Če dodaš še dolgo etapo proti Ad Duqmu, smo v teh treh dneh opravili več ko 11.000 m vzponov. Edini minus kampa je bil, da nas policaji niso pustili kolesariti na Jabal Akdahr na predzadnji dan kampa, to bi bil res kraljevski zaključek. Torej Oan dobi edino “črno piko”, ker ne pustijo kolesarjev na klanec dolg 11km z 1.500m vzpona.
Še beseda o ljudeh v Omanu. Eni najprijaznejših ljudi, ki si jih lahko predstavljaš! Razen dveh velikih mest z milijonskim prebivalstvom, je Oman precej revna država. Veliko je ribičev in pastirjev, otroci so izgledali zelo srečno, povsod so navijali za naju in tekli z nama. Kadar smo se ustavili ob cesti, se je najmanj vsak drugi avto ustavil in nas vprašal ali potrebujemo pomoč. Na vroči dan treninga vzpona v Salalahu, so mi fantje iz mimoidočega vozila ponudili ledeno hladno vodo - blagoslov za utrujenega kolesarja… :)
Vse v vsemu, to je bila unikatna življenska izkušnja, kamp je bil popolni uspeh. Če se spomnim na leto nazaj, ko sva začela delati skupaj, je Scott popolnoma drug kolesar. Vzpenja se samozavestno in niti najmanj me ne skrbi za vzpone na RAAM-u. Glede vzdržljivosti in hitrosti pa... Koliko kolesarjev poznate, ki bi lahko prekolesarili blizu 3000km v 12 dneh in nato na 13. dan gonili kot da je to njihov prvi dan? Scottu je uspelo popraviti njegov rekord v povprečni hitrosti za dolg trening z 32,3km/h za prevoženih 255km.
Seveda imava še mesto za napredek, prav tako pa imava še 5 mesecev za priprave pred startom RAAM-a. Še nekaj trening kampov, veliko vzponov in treningov hitrosti in pripravljeni bomo 100%! Spremljajte našo avanturo še naprej!
