Ceste so tako rekoč perfektne, vsekakor veliko boljše kot slovenske. Klanci so dolgi in nepopustljivi, ampak večinoma z lepim naklonom, rekel bi da jih ima večina naklon med 3-8%. Torej lahko tu z lahkoto izvajaš tudi bazni trening. Promet je minimalen, oz. ga sploh ni, ko se usmeriš stran od obalnih cest proti notranjosti. Nemalokrat se mi je zgodilo, da dve ali tri ure nisem srečal niti me ni prehitelo niti eno vozilo. Zlahka pustiš domišljiji »na pašo«, se zasanjaš v kakšen bližnji ali bolj oddaljen kolesarski cilj. Hkrati pa trdo garaš v klanec nasproti temu istemu cilju! Noro!

Sem kaj izpustil? Temperature od malce hladnih jutranjih 7-10°C do 20°C popoldne. Več kot sanjsko za januar. Še beseda o mojih gostiteljih. Gary & Sarah sta bila gostoljubna kot je to sploh možno. Pomagala sta mi pri najboljših trasah, vse od 80 to 230+km ter z nasveti, kako se lotiti tako dolgih voženj brez spremstva. Španija zna biti zaradi popoldanske »sieste« kar problematična pri iskanju dodatne prehrane/napitkov. Držal sem se kolikot je bilo možno bencinskih črpalk, ki so odprte non-stop. Samo moraš jih najti, seveda.

Kadar bom s seboj pripeljal skupino kolesarjev, nas bo Gary seveda spremljal na naših vožnjah. Sarah je odlična kuharica, tako da sem poleg obveznih testenin s parmezanom in olivnim oljem bil deležen tudi premnogih španskih specialitet. Deserti so bili pa sploh za prste obliznit! Nisem se mogel ustaviti pri prošnjah za repete... ;)

Torej, kdor je že razmišljal o kolesarskih pripravah na Kanarskih otokih ali na Mallorci, mu priporočam, da razmisli namesto tega o Andaluziji. Perfetkne ceste, perfetktno vreme, perfektna gostitelja pri Brezo Cyclingu in mnogo manjša gužva na cestah od prej omenjenih. In če želite, da se vam osebno pridružim na vaših vožnjah, samo vprašajte Garyja kdaj bom prišel naslednjič. Ker, gotovo bom prišel ponovno!