Ura teče nič ne reče

Včasih je dneva kar prehitro konec, še posebaj, ko se pojavijo takšne in drugačne težave. Verjemite na RAAM-u ni nikoli dolgčas. Vse se hitro obrne iz slabega v dobro in iz dobrega v slabo.

 

Marko pravi, da je nekaj najhujšega, ko se moraš vsesti na kolo na razbolelo zadnjico in ko moraš pritiskati z razbolelimi podplati, čaka pa te zelo razgiban teren. Tu se odloča, kaj se bo zgodilo. Boš sposoben prenesti bolečino ali ji boš podlegel? Saj veste, bolečina je trenutna in mine, to je samo površinska rana, ki ti načne telo, ne sme pa ti prevzeti misli. Marko je bil že zelo blizu temu, da ji podleže. Potem pa je prišla Joni, s svojimi modrimi besedami, predvsem pa s čudežno kremo. Bilo je ravno dovolj, da se je Marko spet vsedel na kolo in svojo dopoldansko povprečno hitrost 23,2 km/h povečal na 25,1 km/h. Res, da je bil dopoldan teren zelo razgiban, veliko kratkih in strmih vzponov, ampak popoldan je šlo, kot je bilo treba. Hvala Joni!

Vse težave je potencioniralo še vreme. Zjutraj vroče in zelo vlažno, nato močno neurje z dežjem. Dež je sicer prijal na zunaj, je pa še bolj razdražil občutljivo telo. Marko je ponovno dokazal, da se ne preda zlepa, se pa je pustil malo prepričevati. Vendar to je najtežja dirka in veliko je v glavi in v ekipi, ki te spremlja. Seveda ni odveč prihod prijatelja, ki ti pripelje rezervno kolo. Nekdo, ki je vse to dal že skozi in ve, kako se počutiš. Hvala Dave Haase! Pomaga pa tudi kakšna podkupnina... burger je odlična ideja. Kakšna čokolada? Seveda!

Do sedaj smo v 6 dnevih in 10 urah zaključili s 2200 mi ali 3540km in trenutno držimo peto mesto. Prvo in drugo mesto sta skoraj nedosegljivi, v konkurenci za tretje pa je kar nekaj kandidatov. Vsekakor bo zadnja tretjina dirke zelo pestra.

Prebrano 18531 krat
 

Za pravilno delovanje strani uporabljamo piškotke. Podrobnosti na povezavi.

Sprejemam piskotke.