En mesec po dirki okoli Slovenije je čas za dirko vseh dirk - Race across America. Ko se ti ta dirka vsidra v srce, je vsak junij, ko se je ne moreš udeleżiti, izjemno težek (in dolg!). Na žalost je udeležba veliko predraga, da bi se je lahko udeležil vsako leto. Letos sem imel v načrtu, da bi se dirke prvič udeležil kot vodja spremljevalne ekipe, a se je po spletu okoliščin zgodilo, da je klient udeležbo prestavil za eno leto. Nekaj tednov pred dirko je bilo vse kar mi je ostalo hrepenenje po dirki. Seveda mi niti finančno ne bi uspelo pokriti udeležbe, niti fizično nisem bil dovolj pripravljen za najtežjo dirko na svetu. Odgovor se mi je ponudil v obliki RAAM-ovega malega "brata", ki se imenuje Dirka preko zahoda oz. RAW. Ta 1.400km dolga dirka starta skupaj z RAAM-om in se konča v mestu Durango v Koloradu. Po hitri akciji najti ekipo iz ZDA (zaradi stroškov seveda), sta se javila Tanja Ljubičič in Chris Ragsdale, ki sta se pridružila Irmi in bili smo zraven! Ker so nam na poti tja izgubili en kovček, sva ostala brez oblačil, a pomembne stvari so prispele - kolo ter po en kos dresa, hlačk, sprintarice in čelada, ki jih vedno nosim v nahrbtniku zaradi podobnih izkušenj v preteklosti.

 

Po dveh dneh počitka in lizanja ran je verjetno že čas, da povem iz prve roke kaj se je zgodilo. Vedno je težko odstopiti z dirke, to se mi pa še ni zgodilo, da bi moral odstopiti z vodilne pozicije. Težko je bilo zaradi odlične ekipe in super navijačev povsod ob progi ob vseh možnih časih dneva, najtežje pa je bilo verjetno meni, ker predaje pač nimam v krvi.

Ampak, morda je to najbolje povedal Ali na moji FB strani z besedami:
Marko, včasih je potrebno več poguma da se odločiš za predčasen konec, saj je zdravje športnika na prvem mestu, kot pa bit pogumen in dirko odpeljati za vsako ceno do konca. Kapo dol pred takšnimi kot si ti! Pravi zmagovalec je zame tisti, ki sam sebi reče: " super sem bil, dal sem svoj max, ampak Jaz sem bolj pomemben, kot pa zmaga!" Pohvale tebi in celotni ekipi. Zame ste pravi zmagovalci! Čimprej okrevaj.

Hvala za lepe besede Ali!

Letos se je start dirke začel že ob šesti uri, start Markota točno ob 18:44. Zadnja meritev trase je pokazala razdaljo 1205 km in dobrih 14.000 višinskih metrov.

Oprema je kočno pripravljena in tule si jo boste lahko ogledali. Kot že vrsto let je tudi letos za mojo opremo poskrbel izdelovalec kolesarskih oblačil BANEM. Kolo je LOOK, kolesa FFWD, čevlji BONT, očala ADIDAS, čelade na fotki sicer nimam je pa ameriškega proizvajalca KALI Protectives. Skratka vrhunska oprema za vrhunsko dirkanje!

Po zame težki in dolgi zimi, dvomesečni pavzi zaradi zlomljene rame in še daljši rehabilitaciji, je končno pred durmi edina slovenska ultra-kolesarska dirka in s tem višek sezone (kadar se ne udeležim RAAM-a) - DIRKA OKOLI SLOVENIJE 2014. Občutki so mešani. Nekateri so me že proglasili za favorita dirke in si niti ne predstavljajo kaj pomeni dvomesečni premor od treninga pri tako zahtevni preizkušnji kot je 1.200 kilometrska dirka. Sam poskušam na to gledati malo bolj realno.

 

Po pokvarjeni zimi, zelo malo treninga zaradi zlomljene rame in sredi vsakodnevnega obiskovanja terapij, ki naj bi mi povrnile normalno gibljivost leve rame, sem se odločil, da vendarle startam na Dirki okoli Slovenije v posamični konkurenci. V bistvu je odločitev padla že lansko leto, saj sva z Melyjem pometla s konkurenco dvojic, popravila rekord in večji izziv kot ponovitev vožnje v dvojicah mi predstavlja vprašanje ali se pri svojih letih še lahko kosam z “mladinci”, ki prihajajo za mano. Torej je bilo v tem trenutku treba le razmisliti o tem ali dovolj verjamem v to, da se bom uspel pripraviti v taki meri, da bi bil konkurenčen kljub poškodbi.

Pridružite se mi na že tradicionalnem prednovoletnem kolesarjenju in hkrati prispevajte v proračun moje ekipe za sezono 2014. Zaključimo skupaj leto 2013 in nazdravimo letu 2014. 
Sam se bom gotovo pridružil, a žal ne na kolesu zaradi poškodbe rame.  Bom pa tam, da skupaj nazdravimo novemu letu 2014. :)

(fotka je s starta lanske prednovoletne runde)

O sodelovanju na dirki Sebring 12/24h Bike Race sem razmišljal že kar nekaj let. Vsi prijatelji, ki so tam dirkali, so imeli o organizaciji same lepe besede. Na žalost je vedno prišlo nekaj vmes, bodisi pomanjkanje časa ali denarja in zato mi še ni uspelo priti do starta. Letošnjo zimo sem pričakoval, da se bom pripravil dovolj dobro, da bi lahko v februarju poskusil popraviti rekord dirke, ki že od leta 2005 znaša točno 500 milj. Odločitev je padla 10. decembra zjutraj, ko sem tudi vplačal avionsko karto za Florido. Pozno popoldne tega istega dne sem v bolečinah sedel na urgenci z izpahnjeno ter zlomljeno levo ramo, natrganimi ligamenti in se spraševal kaj hudiča se je zgodilo na tistem delu spolzke ceste. 

stran 6 od 13

Donirajte prispevek

 
   

Aktualni video

Največkrat komentirano

 

Za pravilno delovanje strani uporabljamo piškotke. Podrobnosti na povezavi.

Sprejemam piskotke.